Program šestih delavnic za korporacije: KorpoStart priložnost #2

V okviru projekta KorpoStart, v katerem sodelujejo CorpoHub, Gospodarska zbornica Slovenije in Saša inkubator ter katerega cilj je povezovanje korporacij z inovativnimi MSPji, vas obveščamo o programu šestih delavnic za korporacije.

Usposabljanje podaja aktualne prakse uspešnega sodelovanja z zunanjimi ekipami novih znanj, tehnologij, rešitev. Usposabljanje je za udeležence brezplačno. Program se izvaja z namenom povečanja angažiranosti zasebnih investitorjev na področju vlaganja v zgodnje razvojne faze perspektivnih in inovativnih mladih podjetij. ​

Obseg usposabljanja: 6 modulov po 4 ure, eden od njih bo izveden v obliki strokovne ekskurzije v tujino.

Termin usposabljanja: 1. – 24. 10. 2019

Lokacija usposabljanja: Ljubljana​

POMEMBNO. Potrebno se je udeležiti vseh šestih modulov. Udeleži se jih vedno ista oseba iz posamezne korporacije. Moduli se med seboj povezujejo in nadgrajujejo. V primeru, da je bil nekdo odsoten, se s to osebo naredi kratka obnova izpuščenega modula pred  naslednjim modulom.   

Podrobnejše informacije si oglejte tukaj.


100 % sofinanciranje za delo na inovacijah v malih in srednjih podjetjih, rok za prijavo 15. 01. 2020

Evropska komisija je v novi pilotni akciji v okviru Horizon 2020 objavila razpis za mala in srednja podjetja, ki se lahko prijavijo za 100 % financiranje zaposlenih, t.i. “inovacijskih sodelavcev” s specifičnimi znanji, ki jih podjetja ne najdejo v slovenskem okolju. Razpis zagotavlja 4 mio EUR za približno 115 upravičencev.

Majhna in srednje velika podjetja se pri inoviranju vse prepogosto srečujejo s težavami dostopati do veščin in najnovejših tehnoloških spoznanj kot tudi z omejeno zmožnostjo ustreznega upravljanja inovacijskega procesa. Z razpisano objavo se bo tista podjetja, ki lahko izkažejo, da za uresničitev njihove inovativne ideje na nacionalni ravni nimajo ustrezne podpore, podprlo z možnostjo enoletnega sodelovanja z vrhunskim raziskovalcem.

Več o razpisu tukaj.

Video natečaj “EU projekt, moja zgodba”, rok za prijavo 10. 11. 2019

Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK) organizira video natečaj »EU PROJEKT, MOJA ZGODBA 2019«.

Po Sloveniji je bilo doslej sofinanciranih že več kot 10.000 projektov in zaradi njih je boljši in lepši tudi naš vsak dan. Z video natečajem želijo z vsemi prepoznavati koristi evropskih sredstev in hkrati okrepiti poznavanje priložnosti, ki jih prinašajo.

Nagrada

Podelili bodo letalsko karto za dve osebi v eno od prestolnic EU.

Posnetek je lahko posnet s kamero ali mobilnim telefonom v kakovosti HD (vsaj) 720p. Rok za prijavo je do 10. 11. 2019.

Zmagovalec bo znan 17. 12. 2019.

Srečanje DS mag. Vojmirja Urlepa s predstavniki Strateških razvojno inovacijskih partnerstev (SRIP-i)

Dne 17. 06. 2019 je bil na pobudo delovne skupine koordinatorjev SRIP-ov (DSKS) sklican sestanek z vodji SRIP-ov. Sestanka so se udeležili koordinatorji vseh devetih SRIP-ov in mag. Vojmir Urlep, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade.

Obravnavana je bila sledeča tematika: sodelovanje med ministrstvi in vloga države za boljše delovanje SRIP-ov, metodologija za spremljanje delovanja SRIP-ov, platforma za delovanje vseh SRIP-ov, internacionalizacija in vloga SPIRIT-a ter drugi skupni izzivi.

Mednarodna konferenco Smart Cities 2019: »Resilient Cities: between digital and physical world«


Dne 16. 09. 2019 je Inštitut »Jožef Stefan«, Strateško Razvojno Inovacijsko Partnerstvo Pametna mesta in skupnosti (SRIP PMiS) organiziral mednarodno konferenco Smart Cities 2019: »Resilient Cities: between digital and physical world«. Dogodek je potekal na Ljubljanskem gradu v soorganizaciji z Mestno občino Ljubljana in Združenjem mestnih občin Slovenije.
Predstavniki mest in občin se pri svojem delu soočajo s številnimi izzivi, ki jih prinašajo nepredvideni dogodki, katerih del so vsi prebivalci. Ključni dejavnik, ki vpliva na učinkovito realizacijo aktivnosti, potrebnih za čim hitrejšo vzpostavitev stabilnih razmer v bivanjskem okolju, je odgovorno in premišljeno ravnanje s strani odločevalcev.

Zagotavljanje dobrega počutja prebivalcev mest in občin, njihova varnost in ustrezni ukrepi, so bili predstavljeni s strani domačih in tujih predavateljev. Vloga informacijsko-komunikacijskih tehnologij v javni upravi in pomen varnosti podatkov pri delovanju mestne uprave; to so vprašanja, na katera so udeleženci konference dobili odgovore. Prikazane so bile potrebne aktivnosti za izboljšanje odzivnosti in varnosti ter primeri dobrih praks iz evropskega prostora. Udeleženci konference so se seznanili s prednostmi uporabe tehnologije brezpilotnih vozil ob nepredvidenih dogodkih; hkrati so bili soočeni z novimi izzivi in vprašanji, ki se porajajo, ob uporabi novih tehnoloških rešitev.


Konferenco je otvorila dr. Nevenka Cukjati, generalna direktorica Operacije SRIP PMiS, s pomislekom, da si vprašanje, ali so naša mesta pripravljena na nepričakovane dogodke, pogosto zastavimo šele, ko se nesreče dejansko zgodijo. Za zagotavljanje varnosti morajo mesta oblikovati nove ukrepe in rešitve ter izhajati iz vseh možnosti, ki jih ponujajo informacijsko komunikacijske tehnologije (IKT). V predhodno opravljeni anketi, kjer je sodelovalo 26 občin, je bilo ugotovljeno, da se občine zavedajo pomena medsebojnega sodelovanja, prav ta klic po sinergijah pa je bil prisoten tudi na konferenci. »Za doseganje in zagotavljanje odpornosti ob nepredvidenih dogodkih je bistveno povezovanje in ustvarjanje sinergij med mesti, občinami in državo. Razumevanje in oblikovanje strategije pametnih mest in skupnosti mora postati temeljna usmeritev in vodilo vseh nadaljnjih postopkov, izpeljanih s strani državnih organov. Mesta in občine, podjetja, javno-raziskovalni zavodi in univerze, vsi člani SRIP PMiS se zavedamo nujnosti nadaljnjih aktivnosti ter s tem povezanega usklajenega delovanja na področju evropske in slovenske strategije pametne specializacije,« poudarja dr. Cukjati.


V uvodnem delu je prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta »Jožef Stefan«, izpostavil, da je Institut močno vpet med znanostjo in gospodarstvom, kjer pomembno vlogo prevzema tudi raziskovanje na področju pametnih mest. Poudaril je, da se je uvodni strah pred digitalizacijo polegel in, da smo danes priča pomembnim spremembam, kjer so strokovnjaki s področja umetne inteligence in pametnih mest v svetu zelo iskan kader. Svoj nagovor je zaključil z mislijo o edinem pravem pomenu pametnih mest: »Pametna mesta bodo taka ostala, samo če bodo v njih delali pametni ljudje. Ne smemo govoriti samo o pametnih digitalnih tehnologijah, ampak moramo ustvariti tudi mesta znanosti, kulture, arhitekture. Ne osredotočajmo se zgolj na iskanje tehnoloških ugodnosti, ampak poskusimo ustvarjati mesta z visoko kakovostjo življenja.«


Udeležence konference je pozdravil tudi mag. Robert Kus, predstavnik Mestne občine Ljubljana. Čeprav je Ljubljana v zadnjih štirih letih bila proglašena za najbolj varno mesto v Sloveniji, se sooča s številnimi nevarnostmi. Doletijo jo lahko skoraj vse oblike naravnih nesreč, razen cunamijev ali izbruhov vulkanov. »Če želimo zagotoviti odpornost mesta, moramo zagotoviti številne ukrepe in nadgraditi vse sisteme zagotavljanja varnosti,« je izpostavil in nadaljeval: »Ljubljana se nahaja na potresno ogroženem območju, zato je MOL zelo dejaven na področju povečanja potresne odpornosti stavb. V zadnjih nekaj letih je bilo tako obnovljenih več šol, zdravstvenih domov, stanovanjskih blokov in drugih objektov. Pomembno je tudi delovanje na področju zagotavljanja komunalne urejenosti. Trudimo se zagotoviti gasilsko pokrivanje tako, da bi čas prihoda gasilcev ustrezal stopnji ogroženosti posameznega območja.« Mag. Robert Kus je zaključil, da moramo pripraviti nabor ukrepov, potrebnih za povečanje odpornosti. To vključuje obveščanje prebivalcev o preventivnih ukrepih, pred in po nesrečah ter zagotavljanje hitre pomoči v kriznih situacijah.


So droni in brezpilotna vozila res vprašanje prihodnosti?

O tem, kako bodo prihodnost naše družbe oblikovale tehnologije, kot so droni in brezpilotna vozila, je spregovoril Olivier Usher, NESTA, Velika Britanija. O. Usher je vodja raziskav v podjetju Nesta, britanski fundaciji za inovacije. Svojo predstavitev je začel s pogledom v preteklost. Izpostavil je, kako je masovna proizvodnja avtomobilov povsem spremenila izgled sodobnih mest ‒ ceste je bilo potrebno opremiti s prometno signalizacijo, kamerami za nadzor prometa, ipd. »Tehnologija ima lahko velik vpliv na okolje, v katerem živimo, droni pa pomenijo napredek, ki so ga pred stoletjem predstavljali avtomobili,« je izpostavil govorec. Če želimo odgovoriti na vprašanje, ali bodo droni na enak način kot avtomobili preoblikovali naše okolje, bodo potrebne temeljitejše raziskave. Glede na to, da so zelo učinkoviti droni že razširjeni na trgu, ne smejo postati samo komercialno sredstvo za dobiček, ampak morajo biti uporabljeni predvsem, v dobro družbe. V tej luči je O. Usher izpostavil: »Napredek je popolnoma nepomemben, če ga ne delimo z drugimi.« Da bi ugotovili in raziskali, na katerih področjih bi lahko uporaba dronov olajšala življenje prebivalcev pametnih mest, so v sklopu projekta Flying High izbrali pet reprezentativnih britanskih mest in šest mesecev podrobno raziskovali potencialno uporabnost dronov. Ugotovili so, da bi lahko bili droni uporabni v zdravstvu, v primeru požarov, v transportu, gradbeništvu in pri odzivanju na kritične situacije. A kljub prednostim, ki bi jih lahko prinesle tovrstne tehnologije, se v javnosti pojavlja kar precej pomislekov: »Nove tehnologije so v javnosti marsikdaj narobe razumljene. Če želimo spremeniti mišljenje, ne smemo teh tehnologij samo promovirati, ampak moramo pristopiti k ljudem, jih poslušati in razumeti njihove pomisleke. Brez podpore javnosti ne bo razvoja, oziroma bo ta otežen,« je zaključil.


Pametna mesta morajo biti odporna in prilagodljiva

Pogovor o digitalnih tehnologijah je nadaljeval Allan Mayo, Royal Borough of Greenwich, Velika Britanija, ki je predstavil Strategijo pametnega mesta v londonskem okrožju Greenwich. »Mesta še nikoli niso bila izpostavljena tolikim spremembam. Digitalna revolucija spreminja družbo kot še nikoli prej. Mesta morajo biti odporna in hkrati prilagodljiva,« je v uvodnem delu povedal A. Mayo. Čeprav je bil Greenwich včasih središče industrijske revolucije, pa se, po mnenju govorca, ni uspešno prilagodil na vse transformacije. »Današnje gospodarstvo Greenwicha ni prilagojeno globalizaciji in vsem digitalnim spremembam, saj temelji predvsem na turizmu. Naša strategija želi to spremeniti, pomembno priložnost predstavljajo digitalne tehnologije,« je pojasnil govorec. Izpostavil je tudi največje probleme Londona, kamor Greenwich sodi kot eno izmed okrožij: zagotovo so to poplave, ki bodo v prihodnosti še bolj pogoste, prevelika onesnaženost zraka, vsakodnevni prometni zastoji, staranje populacije in zaskrbljujoče pomanjkanje stanovanj. Z omenjeno strategijo želijo v Greenwichu ustvariti okolje, ki bo odporno na podnebne spremembe, se bo na njih hitro in učinkovito odzivalo ter se bo uspešno prilagajalo različnim situacijam. »Mesta z učinkovito infrastrukturo so privlačnejša za podjetja in start-upe, kar ustvarja nove možnosti za zaposlitev. Pri tem se moramo osredotočiti na nadgradnjo obstoječe zasnove mesta. Lahko vzpostavljamo napredno digitalno okolje, vendar če mesto ni pravilno zastavljeno, se vsi naši načrti podrejo. Preoblikovati je potrebno ekonomijo, spoštovati zgodovino in tradicijo ter vnašati nove tehnologije, ki ustvarjajo privlačno okolje,« je zaključil A. Mayo.


Primer dobre prakse je predstavil tudi Hannes Astok, e-Governance Academy, Estonija. H. Astok je namestnik direktorja za strategijo in razvoj na estonski akademiji za e-upravljanje. Akademija vodi usposabljanja in svetovanja vladam in mestom na področju digitalne transformacije. »Digitalna varnost je izjemno pomembna. Estonci so zelo nagnjeni k uporabi digitalnih storitev in pogosto iščejo storitve na spletu. Tu igra pomembno vlogo samo mesto, ki lahko nudi te storitve,« je povedal uvodoma in se vprašal, kaj je dejansko pomembno za mesto: »So pomembni avtomobili ali stavbe? Po kratkem razmisleku ugotovimo, da so hrbtenica vsake organizacije ali mesta podatki. Za obnovo stavb potrebujemo zgolj denar, če pa izgubimo podatke, jih zelo težko dobimo nazaj.« Rešitev pred izgubljenimi podatki je digitalizacija, prehod iz papirne v digitalno obliko je nujen. Istočasno se poraja tudi vprašanje, kako digitalne podatke hraniti, saj lahko tudi računalniške centre doletijo naravne nesreče. »Odgovor na to so hibridne rešitve za shranjevanje podatkov. Primarno naj bodo podatki shranjeni na lokaciji, njihova kopija v drugem mestu v državi, tretja kopija pa v oblaku. Shranjevanju podatkov v oblaku se številne vlade in organizacije še vedno izogibajo, saj se pojavljajo pravna vprašanja, v smislu, kdo vse lahko dostopa do naših podatkov. Vendar pa ob primerjavi možnosti, da tretja oseba spremlja naše podatke in drugem scenariju, da vse podatke izgubimo, moramo izbrati prvo možnost,« je poudaril. Pri implementaciji se morajo državni akterji zavedati bremen, ki jih tovrstne tehnologije prinašajo. Vzpostavitev digitalnih tehnologij predstavlja velik finančni zalogaj, prav tako je potrebno predvideti, ali bo mogoče zagotoviti delovno silo, ki bo skrbela za to infrastrukturo. »Odlično je, če se lahko mesta med seboj povežejo in si infrastrukturo delijo. Pri tem je potrebno poudariti, da to ne zmanjša avtonomnosti posameznega mesta. Cilj morajo biti zadovoljni prebivalci, ki uporabljajo digitalne storitve. Obenem pa bodo podatki shranjeni in dostopni tako v fizični kot digitalni obliki,« je zaključil.


Predstavitev dobrih praks iz tujih dežel je zaključil Norbert Weidinger, Dunaj, Avstrija. N. Weidinger je od leta 2005 zaposlen kot namestnik vodje skupine za upravljanje procesov in strategije informacijsko komunikacijske tehnologije na Oddelku za organizacijo in varnost izvršnega urada mesta Dunaj. »Kot večina evropskih mest se Dunaj sooča z izzivi globalizacije, digitalizacije, urbanizacije in podnebnih sprememb. Dunaj ima 1,8 milijona prebivalcev, kar ima velik vpliv na potrebe po infrastrukturi. V zadnjih 15 letih se je Dunaj razširil za velikost še ene Ljubljane, soočamo pa se tudi s problemom staranja populacije. Ker ima veliko mest podobne probleme, je smiselno, da si izmenjamo izkušnje in skupaj razpravljamo o izzivih,« je povedal uvodoma. Prvi korak v digitalni svet so na Dunaju dosegli s pomočjo platforme, s katero so dobili vpogled v mnenje prebivalcev o storitvah mesta. »Na ta način smo širili ozaveščenje o digitalizaciji in slišali mnenje ljudi. Vzpostavili smo spletnega chatbota Vienna Bot, ki uporabnikom odgovarja na vprašanja o upravnih zadevah. Zelo uspešna pa je tudi aplikacija Sag’s Wien, v kateri uporabniki delijo svoje komentarje o mestu. Vedno smo odprti, da aplikacijo in njen razvoj delimo z drugimi avstrijskimi mesti, dogovarjamo pa se tudi za njeno uvedbo v Sarajevu. S pametno uporabo podatkov delujemo na področju energetike in prometne ureditve. Za ulične restavracije smo uveljavili spletni način pridobivanja dovoljenj za uporabo javnih prostorov,« je predstavil digitalne ukrepe, ki jih sprejemajo na Dunaju. Nadalje je opozoril na problem električnih izpadov elektrike, ki predstavljajo precejšnjo grožnjo v naslednjih letih: »Za informiranje o kriznih situacijah se bomo v prihodnje posluževali vsaj dveh kanalov. Ne moremo se zanašati zgolj na stacionarne in mobilne telefone. Kot info točke bomo uporabili vso infrastrukturo, ki jo imamo v mestu. V ta namen vzpostavljamo informacijsko radijsko mrežo in širimo mrežo virov za zasilno napajanje.« Zaključil je z mislijo, kako pomembno je, da imajo države urejeno interno komunikacijo in dober sistem odzivanja na kritične situacije.


V nadaljevanju konference so se domači strokovnjaki dotaknili področja že obstoječih tehnoloških rešitev, ki bodo v prihodnje krojile razvoj pametnih mest in predstavili primere dobrih praks.


Foto utrinki

Več o konferenci Smart Cities 2019 s foto utrinki tukaj.

Nacionalna konferenca: Poenostavitve občinskih razpisov, 25. 09. 2019, Ljubljana

CNVOS organizira nacionalno konferenco Poenostavitve občinskih razpisov, na kateri bodo predstavljene različne možnosti poenostavitev na občinskih javnih razpisih. Na konferenci bodo predstavljeni načini poenostavitev, ki tako financerjem kot upravičencem olajšajo izvajanje aktivnosti in poročanje o rezultatih, hkrati pa omogočajo doseganje boljših rezultatov.

Na konferenci bodo predstavljeni raznoliki načini sodelovanja z občani in ustvarjanja spodbudnega okolja za tovrstno sodelovanje, hkrati pa bodo osvetljeni primeri dobrih praks.

Konferenca bo potekala 25. 09. 2019 od 9.30 do 13:30 v Tehnološkem parku Ljubljana, in sicer v konferenčni dvorani B23. Na konferenco se je potrebno prijaviti do 20. 09. 2019 preko prijavnega obrazca.
Udeležba na konferenci je brezplačna.

Vabljeni župani, občinski uradniki in člani ocenjevalnih komisij, seveda pa tudi vsi ostali, ki vas tema zanima.

Program.

Več informacij tukaj.

Skupščina SRIP PMiS

Dne 04. 09. 2019 je v Hiši EU potekala 2. Seja Skupščine SRIP PMiS.

Vsem udeležencem se zahvaljujemo za sodelovanje, v galeriji slik pa si lahko ogledate utrinke z dogodka.
Fotografije je posnel mag. Marjan Verč.

Javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA 2019, rok za prijavo 16. 12. 2019

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je razpisalo Javni razpis za dodeljevanje spodbud v okviru iniciative EUREKA 2019.

Predmet razpisa

Predmet javnega razpisa je sofinanciranje slovenskega dela mednarodnih raziskovalno – razvojnih projektov, ki so potrjeni na zasedanjih programa EUREKA s strani Odbora Visokih predstavnikov programa EUREKA (network project) ali v okviru strateške iniciative grozd (cluster). Končni cilj vsakega projekta, da bi ta lahko prejel oznako EUREKA, mora biti nov izdelek, postopek ali storitev.

Upravičenci

Upravičenci so pravne in fizične osebe, ki v Sloveniji opravljajo pridobitno dejavnost, v skladu z drugim odstavkom 3. člena Zakona o gospodarskih družbah in izpolnjujejo pogoje za kandidiranje, navedene v javnem razpisu razpisa.

Upravičeni stroški

Upravičeni stroški, ki bodo priznani v okviru posameznega projekta, so stroški za izvajanje raziskav in eksperimentalnega razvoja, ki se izvajajo v obliki posebnega projekta in sicer stroški plač in povračil stroškov v zvezi z delom, stroški potovanj, stroški uporabe osnovnih sredstev, oprema in druga opredmetena osnovna sredstva, stroški svetovanja, investicije v neopredmetena osnovna sredstva in posredni stroški.

Višina sofinanciranja

Velika podjetja 40 %,  MSP 50 %.

Več informacij in razpisna dokumentacija tukaj.

Javni razpis za izvedbo podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji 2020–2022 (SIO 2020–2022), rok za prijavo 23. 09. 2019

SPIRIT Slovenija, javna agencija je objavila Javni razpis za izvedbo podpornih storitev subjektov inovativnega okolja v Republiki Sloveniji 2020–2022 (SIO 2020–2022).

Namen javnega razpisa je financiranje izvajanja brezplačnih storitev za inovativna potencialna podjetja, nova in obstoječa inovativna podjetja »start-up« ter hitrorastoča podjetja s potencialom globalne rasti »scale up«. Ti bodo v okviru subjektov inovativnega okolja (SIO), ki bodo upravičenci razpisa, prejeli uravnoteženo programsko podporo za zagon, rast in razvoj podjetij.

Podpora ciljnim skupinam bo zagotovljena s promocijsko motivacijskimi dogodki, informiranji in svetovanji, tematskimi dogodki, mentoriranjem, z zagotavljanjem pomoči prek svetovanja ekspertov in z upravljanjem portfelja ciljnih skupin.

Več informacij in razpisna dokumentacija tukaj.