Z 10. novembrom 2023 smo vstopili v novo obdobje delovanja operacije SRIP PMiS. Do konca septembra 2026 bomo skupaj z vami realizirali nekatere ključne vsebine iz področja pametnih mest in skupnosti, v kontekstu izpolnjevanja ciljev Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije S5.  

Vezano na prijavo na razpis JR SRIP smo se konzorcijski partnerji SRIP PMiS (IJS, UIRS in GZS) obvezali, da do 30. septembra 2024 pripravimo Akcijski načrt SRIP PMiS za obdobje 2023 -2026. Pri oblikovanju akcijskega načrta bomo izhajali iz že opravljenih aktivnosti v minulem obdobju 2020-2023, ki jih bomo smiselno nadgradili z  upoštevanjem aktualnih vsebin.

Naše osnovno vodilo delovanja: podnebno nevtralna pametna mesta in skupnosti v kontekstu trajnosti, krožnosti, zelenega in digitalnega, na poti k dvigu kakovosti bivanja prebivalcev mest in skupnosti.

Temeljna izhodišča našega delovanja so:

• Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije S5,

• usmeritve, ki jih je opredelil že program Obzorje Evropa in Misije, s poudarkom na misiji podnebno nevtralna in pametna mesta; le-ta izpostavlja kot prioritetno usmeritev, prav potrebne ukrepe za doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2030 in naprej,
• standardi s področja podnebno nevtralnih in pametnih mest, ki so bili pridobljeni v minulem obdobju delovanja SRIP PMiS; so v postopku implementacije v slovenski prostor pri SIST– Slovenskem inštitutu za standardizacijo.

Vzpostavljene verige vrednosti, fokusna področja in tehnologije predstavljajo drugi nivo (prvi nivo so prednostna področja: SRIPi) organizacijske in pojmovne členitve ustroja Slovenske strategije trajnostne pametne specializacije S5.

Verige vrednosti se nanašajo na celoten spekter različnih aktivnosti, procesov in akterjev, ki so vključeni v oblikovanje novih, končnih proizvodov ali storite. Na fokusnih področjih je tržni potencial najmočnejši in vključeni deležniki delujejo v smeri vzpostavitve verige vrednosti.

Fokusna področja so tista, kjer obstajajo jasno izražene poslovne ideje, pri katerih obstajajo (i) nosilci komercializacije (torej sposobnost vključenosti v mednarodne verige vrednosti in prodaje na globalnih trgih), (ii) kritična masa kompetenc (vključno z RR potencialom in odlično razvojno sposobnostjo), (iii) zmožnost združitve produktne smeri s konkretnimi poslovnimi podjemi in potenciali na stopnjah razvitosti TRL 1–9. Fokusna področja so lahko tehnološka ali netehnološka in pri ukrepih na TRL narekujejo različne pristope z vidika stopnje osredotočenja.

Tehnologije so področja, kjer ima Slovenija visoko razvojno raziskovalno in inovacijsko (RRI) odličnost in koncentracijo znanja za potreben razvoj ključnih omogočitvenih tehnologij (angl. »key enabling technologies«, KETs), še posebej na nižjih stopnjah tehnološkega razvoja (angl. »the technology readiness level«, TRL), ter izkazano zmožnost za vključevanje teh tehnologij v verige vrednosti (na višjih stopnjah TRL). Posamezna fokusna področja se skozi subjekte, ki izkazujejo možnost komercializacije, členijo na nivoju SRIP-ov na produktne smeri, PS (tretja raven prioritizacije) in na nivoju horizonzalnih mrež (HOM-ov), na smeri razvoja tehnologij. Na tej ravni ugotavljamo perspektivnost (tržni potencial neposredno na trgu ali v primeru HOM za integracijo v verige vrednosti) skozi identificirane subjekte, ki izkazujejo primerjalne prednosti komercializacije, prav tako pa na tej ravni z vidika procesa podjetniškega odkrivanja (angl. »the entrepreneurial discovery process«, EDP) in akcijskih načrtov SRIP-ov prihaja do najhitrejših operativnih sprememb.